English

O matou nei

O le matata lea o le “Get Safe Online” o se punavai e le fa’aitu’au, e iai fa’amaumauga moni ma faigofie e malamalama I fa’amatalaga mo le puipuia I luga o le upega tafa’ilagi. O le “website” lea o se punaoa e tulaga ese I le tuuina atu o nai fautuaga aogā pe fa’apefea ona puipuia lou lava tagata, lou aiga, lou mea tautupe (tama o aiga), masini tekonolosi, ma le falefaigaluega mai le gaoi pepelo, gaoi o le fa’asinomaga, vairosi ma le tele o nisi nai fa’afitauli e feitaia’I I luga o le upega tafa’ilagi.

O lo’o iai fa’atonuga I totonu, i le tele o isi mataupu feso’ota’I – E aofia ai le faiga o “backups” ma fa’apefea ona aloese mai I le gaoi ma le leiloa o lou komepiuta, “smartphone”, po’o “tablet”. O mataupu uma ua matou soalaupule ma mafaufau e ono tupu ua tu’u iai i lenei “site” – e aofia ai ma le malupuipuia I le fa’atauoloa I luga o le upega tafailagi, ta’aloga ma le tafaoga fa’amasani… Lea ua maua nai fautuaga e mafai ai ona tumau lau saogalemu I so’o se mea e te faia I luga o le upega tafailagi.

O lenei matata e fau I luga o le upega tafailagi  e lauiloa,o le “Get Safe Online website”, o le GSO sa amata mai I le 2006 o le latou fesoasoani i le malupuipuia o tagatanu’u o Peretania, o lenei “site” sa fa’atupea e le Polokalame o le “UK Commonwealth Cyber Security”, lea sa galulue fa’atasi ma lou lava Malo.

O le fautuaga lea ua lafo mai e fa’atuatuaina ma e faigofie le fa’atino, sa tusia e tagata atamamai I le malupuipuia ma le saogalemu I luga o le upega tafailagi ma ua foa’i mai e saoloto le tagata I le fa’aogaina