O mea e ono tutupu
Imeli taufaasese
O imeli taufaasese nei (phishing) e foliga na lafo mai e faletupe, matagaluega a le malo, kamupani credit cards, o faleoloa ma isi mau faalapotopotoga e te talitonuina. E masani ona maua mai i polokalame e pei o le Microsoft Outlook poo le ala mai i le initaneti e pei o le gmail, hotmail, yahoo, pe sapalai mai foi e lau ISP.
O le ituaiga imeli lea e taumafai e faasee oe e:
- -kiliki i se fesootaiga e foliga e moni, ae pepelo ma e manao mai i faamatalaga na o oe e tatau ona iloa, pe e tumu foi i faila ua faaleagaina.
- -tatala se faila e foliga mai o se faila lelei e pei o se (document) poo se faila .exe, ae leiloa ua faaleagaina.
O imeli taufaasese nei (phishing) e iloa mai ai mea nei, ae ona ua tele le iloa o le au taufaasese, ma ua fou le tekonolosi, e foliga mai ai e le o iai. Ae leiloa poo iai tuatusi o tagata taitasi poo lau pisinisi atoa foi.
- e eseese le tuatusi na lafo mai ai le imeli ma le tuatusi e te iloa ma talitonuina.
- o le imeli e ono matua ese lava le tuatusi na lafo mai ai, pe na lafo mai foi i se tuatusi a le ‘web’ e fai fua.
- o le imeli e ono le faaaogaina lou igoa, ae faaaoga se faatalofa taatele e pei o le ‘Dear customer’.
- e ono faaaogaina upu e sese le sipelaina pe e sese foi le kalama.
- e ono iai se uiga faatoptope e pei o upu ‘A le vave faia se mea, o le a tapunia lau account.’
- e iai se fesootaiga iloga, aua e mafai ona kopi pepelo fesootaiga nei e pei lava o le tuatusi moni, ae pe tasi lava se mataitusi poo se numera e ese, o lona uiga e matua ese lava foi lea website.
- e manao mai i mea taua e pei o le ‘user name’, ‘password’ poo faamatalaga e uiga i lau tusitupe (bank details).
- e te’i lava ua maua faafuasei mai le imeli, mai i lea tagata poo se faalapotopotoga, ae e te le’i iloaina.
- o upu uma o le imeli e masani ona i totonu o se ata, ae le o le faiga masani lea. O lea ata e iai se fesootaiga i se website pepelo.
- o isi imeli e fai mai e iai le vairusi o loo salalau, ma e tatau ona kiliki se fesootaiga, pe tatala se ‘attachment’ o faapipii mai ai, ina ia malupuipuia ai oe.
- e o’o lava i meli mai i tagata poo faalapotopotoga e te talitonuina, e ono o se ‘phishing email’ pe afai ua faaleagaina le account a lea tagata.
Foia o imeli faapea (phishing)
- aua le tatalaina ‘attachments’ e faapipii mai i imeli a tagata ma faalopotopotoga e te le iloaina.
- afai e te masalosalo, faafesootai le tagata poo le faalapotopotoga na lafo mai ai le imeli.
- aua le vave ona e kilikiina se imali mai i se tagata poo se faalapotopotoga e te le iloaina, ae ‘o’omi le (mouse) o lau komepiuta i luga o le faailoga o le fesootaiga (link) e iloa ai le mea tonu na sau ai le imeli, e aliali mai i le tulimanu agavale i le pito i lalo o lau ‘screen’.
- aua le taliina imeli mai i tagata poo faalapotopotoga e te le iloaina.
- aua le faatauina ni oloa pe foaiina ni tupe i imeli pepelo e salalau mai.
- aua le taliina imeli e le manaomia.
- aua e te fa’amalolo mai i se imeli e te masalosalo e pepelo, aua o le auala lava lena e maua atu ai oe i le website pepelo, pau lava le mea o le aua le taliina le imeli ae tape.
- siaki faila o loo iai meli soona lafo mai (junk or spam) ne’i te’i ua sese iai se faila lelei.
- afai e te masalosalo o se imeli pepelo, siaki i le lisi o imeli soona lafo mai (junk or spam) o loo faamaumau e isi kamupani i a latou websites.
- o le tele o imeli a ‘customers’ a le Microsoft, e omai faatasi lava ma ‘filters’ e aveese ai ‘junk’ poo le ‘spam’ ia faamautinoa o ki lau filter.
- o le tele o ‘filters’ ia, e faasao mai imeli lelei, ae poloka imeli e le talitonuina tagata poo faalapotopotoga e aumai ai.
- pe a e filifilia se ‘webmail account’ e pei o le gmail, hotmail, ma le yahoo, ia filifili se webmail e iai ma sona ‘filter’ ma e ki lava i taimi uma.
- o le tele lava o imeli ‘packages’ i nei aso e puipuia, e iai ma le vaega e poloka ai le ‘spam.’ Ia faamautinoa e fou lau komepiuta, ma o loo ki pea le ‘spam filter.’
Spam – imeli le manaomia
O le tele lava o imeli e lafo i aso uma e le siakiina ma e soona lafo lava i soo se isi. O le tele lava foi e le faapea e ala ona lafo o le taufaasese, ae o le manao e tata’i tagata i websites o lo faatau atu ai a latou oloa poo auaunaga, ma o se auala foi e maualuga ai a latou kiliki i le tauvaga poo ai e tele ana kiliki (compettors’ click – through rates) O faataitaiga nei:
- o faasalalauga i luga o le upega tafailagi o faletalavai, faiga aiga, evaga, ma taaloga faitupe.
- o polokalame e te vave mauoloa ai, ae fai mai lava i le fale.
- o faasalalauga pepelo o ni vairusi
- o imeli fa’aauau e faamalosi ai oe e ‘forward’ atu i isi tagata poo faalapotopotoga, ma nisi fesootaiga se tele (ina ia maua mai ai lou laki).
O tagata soona faasalalau meli le aoga, e masani ona latou maua mai tuatusi o tagata ma faalapotopotoga e ala i:
- faila e vave lava le pipii i au faila (automatic software)
- faatosina e avatu faamatalago o oe i websites pepelo.
- osofaiga o websites e maua ai faamatalago o tagata ma faalaptoipotoga.
- -faatau mai i isi foi tagata ma faalapotopotoga taufaasese.
- fai mai o latou e fesoasoani ia te oe e foia se faafitauli o tulai mai i se website pepelo.
- lou imeli i isi tagata poo faalapotopotoga o i le ‘cc’ o se imeli ae le faaaogaina le ‘bcc’ ma le forward o imeli e te maua e aunoa ma le aveesea o igoa o isi tagata o loo lavevea i le imeli lava lea e tasi.
Lou tali i se imeli e le manaomia, o lou tali atu foi lena i le tagata poo le faalapotopotoga o loo faia lea amio, e moni lava lou tuatusi (email address).
O le malutia i meli o fesootaiga (webmai safety)
- faaaoga imeli ma auaunaga a kamupani e te talitonuina
- faaaoga le ‘spam filtering’ a leai, sui i se kamupani latou te faaaogaina lea auaunaga.
- faaaoga passwords malolosi
- -ia ‘log-out’lelei pe a uma, ae le na o le tapunia o le faamalama o lau komepiuta pe na o le tape foi o le device
- ia e fesootai i le webmail pe malupuipuia pe leai (vaai le loka i le itu taumatau i lalo o lau ‘browser’ ma mataitusi ‘https://’ i le amataga o le tuatusi o le website). Afai e le malupuipuia le fesootaiga, aua le faaaogaina.
- Ia faaetete i ‘attachments’ e faapipii mai i imeli e te le iloaina.
- Ia faamautinoa e iloga ma lelei faila puipui o lau komepiuta ma ia ki pea i taimi uma le firewall ma isi faila puipui.
Ia malupuipuia imeli tuai
`E le o se mea e ono aafia ai lau komepiuta, ae ia e manatua o isi ‘systems’ e aveese imeli tuai pe a sili atu imeli i le numera e mafai ona teu e le komepiuta (storage quota). Afai e taua au imeli tuai, ia totogi se auaunaga e teu ai, pe faaaoga foi se isi auaunaga latou te le tapeina imeli tuai. O isi webmail e faatea (suspend) lau account pe a e le faaaogaina mo se taimi umi.