O mea fo’i ia e ao ona silasila i ai pe afai e ese se nofoaga o lo o teu ai ni kopi o fa’amaumauga e pei o le “cloud”.
O mea e ono tutupu
- Suia, ave ese pe fa’aleaga fa’amaumauga ma’ale’ale/taua e pei o fa’amaumauga tau totogi, po o fa’amaumauga e ao ona matuā malupuipuia a le pisinisi, ma fa’amatalaga e patino i le aufaigaluega, e se tasi o le aufaigaluega.
- Fa’aaoga pe lote e se tasi o le aufaigaluega o polokalame fa’atekonolosi e aunoa ma se fa’atagaga.
- Faiga taufa’asese, gaoi, fa’aogasese le igoa o se isi tagata ma isi faiga fa’asolitulafono.
Fa’atagaga e fa’aaoga fa’amaumauga po o polokalame fa’atekonolosi
E tatau ona matua mata’itu lelei po o ai e faataga ona fa’aaoga polokalame ma fa’amaumauga/aseta fa’atekonolosi a le pisinisi. Aua le tu’usaunoaina le fa’aaogaga. E mafai ona fa’aaoga polokalame fa’apitoa e pei o le ‘Active Directory’ pe afai o lo o e fa’aaoga le Windows Server, po o ni isi polokalame fa’apena. Po o le a lava le polokalame e te fa’aaoga mo lea puipuiga ia mautinoa le:
- Tuliloaina po o le siaki po o ai o lo o fa’aaoga fa’amaumauga po o polokalame fa’atekonolosi ‘ese’ese ma fa’asa’o pe sui le fa’atagaga pe a mo’omia.
- Fa’atapulaa le aofai o le ‘aufaigaluega e mafai ona saoloto i fa’amaumauga po o polokalame fa’atekonolosi a le pisinisi. A le o lena fai ni tuaoi o ituaiga fa’amaumauga/polokalame fa’atekonolosi e sa’oloto ai se tagata faigaluega.
- Mafaufau lelei pe fa’apefea ona fa’asoa/ave fa’atagaga i lea tagata faigaluega, ma lea tagata faigaluega.
- Vaai pe le mafai ona fua fa’atagaga e ave i se tagata faigaluega i lana galuega e fa’atino. Fa’ataitaiga afai o lau galuega o le fai o kopi o fa’amaumauga o lo o teu i masini ina nei leiloa pe gaoia, e leai se mea o le a avatu ai ia te oe se fa’atagaga e sui ai polokalame e le patino i le faiga o kopi o fa’amaumauga o lo o teu i masini a le pisinisi. O se auala lea e taofia ai le sosopo o le tagata faigaluega i isi vaega o le galuega e le fesootai ma lana matafaioi patino.
- A aoga, fa’atulaga ni puipuiga fa’aopoopo e fesoasoani i le mataituga o lea vaega.
- E tatau ona iloa gofie po o le fea tagata faigaluega na faia se gaoioiga e a’afia ai fa’amaumauga ma fa’aaoga ai fa’atagaga, pe le’i i ai fo’i se fa’atagaga.
- E taua le maioio lelei ma tu’u ‘ese’ese galuega e fai e le tasi tagata ma le isi. Aua nei fefiloi ma le tupu o le nunumi.
- Ia loka lelei masini ma afai e galo ona loka e se isi se masini pe a uma ona fa’aaoga, ia otometi le loka o masini pe sili atu i ni nai minute e le o fa’aaoga, ina ia tumau le puipuiga.
- Va’ai lelei fa’atagaga e ave i tagata faigaluega fou po o tagata faigaluega ua sui o latou tulaga/gauega i totonu o le pisinisi mai le galuega na amata ai.
- Manatua ia fa’aleaogaina fa’atagaga pe a alu ese/tuli se tagata faigaluega mai le pisinisi.
Fa’atagaga e fa’aaoga fa’amaumauga po o polokalame fa’atekonolosi – Fa’amaoniga
E fa’aaoga loa pe lote e se isi fa’amaumauga/polokaame fa’atekonolosi a le pisinisi e tatau ona otometi le tapa e le masini o se fa’amaoniga o le fa’atagaga e latou te fa’aaoga ai fa’amaumauga/polokalame fa’atekonolosi. E tolu auala faigofie e fa’atino ai lea fa’amaoniga:
- Fa’aaoga se “smart card”, “ki”, po’o se “electronic token”, po’o se “unique random encryption ki”.
- Fa’aaoga se upu po’o se numera pei o se upu tatala (password), PIN po’o le igoa o lou tina pe a’o le’i fa’aipoipo.
- Fa’aaoga se mea e patino ia oe – pei o “biometric” (tamatamailima poo se fa’ata o lou ioimata). A fa’aoga le tasi o nei vaega, e masani ona fa’aaoga upu tatala (password) e fa’amaonia ai le fa’asinomaga o le tagata. Afai e fa’aoga ni vaega e lua pe tolu mo le fa’amaoniga e pito sili ona puipuia le nei itu ma e fa’afaigata le fa’afoliga fa’ase’e o se tagata.
Mo upu tatala (password) e taua le utagia o itu nei:
- Afai e fa’aaoga le auala muamua, ia mautinoa e mategata numela po o fuaitau fa’alilolilo. E fesoasoani lea i le puipuiga. Fai se auala e fa’amalosia ai le fa’aaoga o numela po o fuaitau fa’alilolilo anagata, ma a sese so’o le nulema po o le fuaitau fa’alilolilo e fa’aaoga ona loka mau lea o le masini/polokalame ina ia aua nei so’ona sao i ai se isi.
- Fa’alauiloa ma fa’amatala lelei le taua o e utagia o itu uma nei.
- Fai ma sui numela po o fuaitau fa’alilolilo e tatala ai masini/polokalame fa’atekonolosi..
- Ia sui sui soo o ‘loka’ mo masini/polokalame fa’atekonolosi.
- A tiai masini tuai, vaai ia ave ese muamua uma ‘ki’, ma fa’amaumauga/polokalame fa’atekonolosi ‘ese’ese sa i masini, ne’i maua e se isi.