English

Faatauga

O le faaaogaina o le initaneti e faatau ai oloa ma auaunaga, e sefe ai le taimi ma gaioiga, ma e tele ai foi au filifiliga e fai. Ae e ui i lea, e iai foi faafitauli e ono tutupu, ma e tatau ona e faaeteete i mea e te faatauina mai, mai ia ai, ae pe faapefea foi ona totogi.

O mea e ono tutupu

  • O le taufaasese e ala mai i e faaaogaina o sites e le malupuipuia.
  • O le taufaasese e ala mai i le faaaoga o le WiFi e le o malupuipuia.
  • O faleoloa ma sites pepelo e ofo mai ni oloa poo ni auaunaga e le o iai.
  • O le faatauina ma le iloa, poo le le iloa foi o oloa e mulimuli ane e leaga ma le talafeagai, ae o tupe na faatau mai ai o loo faaaogaina e tagata leaga i isi soligatulafono.
  • O le gau o au tupe mo oloa e leaga, le talafeagai ma e le o iai.
  • O lou maua mai o oloa e le talafeagai ma le mea na faasalalau mai.
  • O le ofo mai o nisi tau mo oloa e faavae i mea ua iloa e le tagata faatau mai e uiga ia te oe ma lau pisinisi.

Malupuipuia o au faatauga

  • Ia faamautinoa o se tagata e faatau mai ana oloa e te le iloaina, o se tagata lelei e ala i le su’esu’e lava e oe lea tagata. Ia faamautinoa lona tuatusi ma isi details. Manatua o le auala e maua ai tagata lelei, o le faamatala mai e isi.
  • Ia e manatua o le totogiina o tupe i le credit card o le auala aupito i malu lea nai lo se isi lava auala.
  • Ia siaki ma toe siaki details o le totogiina o au tupe ae le’i faamaonia.
  • Ia aua ne’i taliina ni imeli e aumai i kamupani e te le iloaina.
  • Ae le’i tuuina au card details i se website, ia siaki mea nei e lua:
    • Ia iai se faailoga o se loka e aliali mai i le faamalama pe a e lesitala, ia faamautinoa e le o iai le loka i totonu o le itulau, afai o lena, o lona uiga o le site pepelo.
    • le tuatusi o le site e tatau ona amata i le ‘https://’ O le ‘s’ mo le secure (malupuipuia.)
  • E ta’u mai ai iina o loo malu le fesootaiga a oe ma le tagata e ona le site, ae le iloa ai poo malu le site pe leai. E tatau ona e siakiina le vaega lena i le vaai pe iai ni upu e sipela sese, poo ni mea e le o sa’osa’o i le igoa o le website.
  • O nisi sites e faasino oe i se isi kamupani (third party) i fesootaiga. Ia faamautinoa e malu na sites ae le’i totogiina ni tupe.
  • Ia manatua ma malupuipuia lau password na faaaogaina mo isi auaunaga faaopoopo e pei ona faamaonia e le Visa.
  • Afai e totogi se tupe i se tagata e toatasi, aua le totogia sa’o i lana account, ae faaaoga se auaunaga e pei o le PayPal e fesuia’i ai tupe i le va o accounts i luga o le upega tafailagi.
  • Ia siaki aiaiga a le tagata poo le kamupani o loo e faatau mai ai, i itu tau malupuipuia o oe (confidential information) ma oloa toe faafoi.
  • Ia e log-out faalelei pe a uma ona e faaaogaina le komepiuta. E le lava le tape o le browser e malu ai au details.
  • Ia teu lelei lisiti i le komepiuta poo le pepa.
  • Ia siaki credit cards ma tala o tupe ina ia faamautinoa e sa’o le tupe ua totogi atu i isi tagata mai i lau account, ma e leai se taufaasese o tupu ai.
  • Ia faafou antivirus, anti spyware, software ma le firewall ma ia faaaoga i taimi uma e te alu ai i luga o le initaneti.
  • Ia siaki le tau o oloa o loo lisi mai e le tagata faatau poo tutusa i lau browser faapena foi ma isi, ina ia faamautinoa e le o tele atu se tupe o lo’o e totogiina mo oloa.

Afai e te iloa ua fa’aseseina oe:

Ia lipoti loa i leoleo.

Va’ai foi i le ….

Lisi o upu

Wi-Fi

A local area network which uses radio signals instead of a wire to transmit data.