English

O le felafoaina o tupe

E tele ni taimi e ono manaomia ai oe e sui ni tupe i nisi tagata – poo ni femalaga’iga, a’oa’oga, tulaga faafuasei i totonu o aiga, poo le lagolagoina foi o aiga. E tele ni auala ua leva ona faaaoga mai i aso ua mavae, o ni auaunaga lelei. E pei lava o le tele o auaunaga lelei, e faaaoga lava e tagata taufaasese, e faaseseina ai le toatele, e ala i le totogi o tupe mo ni oloa poo ni auaunaga e le o iai.

Mea e ono tutupu:

E pei ona iloa mai i le website lenei, e tele mea e mafai ona fai i luga o le upega tafailagi e ono faaleaga e tagata taufaasese pe a e le faaeteete. O ia taufaasese, e ono tutupu i le taimi e faatau mai pe faatau atu ai oloa, pe e ono faaosooso foi oe i lou manao i se tupe vave, poo le su’e foi o sau pa’aga. E iai a matou itulau faapitoa e iloa ai, ma fo’ia ai le taufaasese, ae o nisi nei o mea taatele e fai e tagata taufaasese, i fesuia’iga o tupe ina ia gaoi ai tupe:

  • (Advance Fee Scams) – O le pepelo mai o latou o sui o le faletupe, e faaaoga imeli, telefoni ma fesootaiga e pei lava e moni ae leai; ma e tapa mai foi i se tupe e totogi muamua ona fai lea o sau loan.
  • (Inheritance Scams) – O le taumafai e faatosina atu oe i ‘inheritance schemes’ o meaalofa ma inivesi e aumai i ou tua’a, ae tatau ona totogi atu se tupe mo nei auaunaga (fee).
  • (Mystery shopping Scams) – O le faasese o oe i ‘shopping schemes’ e lafo mai ai se siaki ma fai mai e iloilo se auaunaga a se money transfer. Afai o se siaki e le aoga, e i’u ina e toe totogiina le tupe i le faletupe.
  • (Overpayment Scams) – O le totogi faasili mai o se tupe ia te oe (le tagata sa faatau atu se oloa) ae toe talosaga mai le tagata taufaasese e toe totogi atu le tupe ua sili mai.
  • (Employment Scam) – O le ofo mai o se galuega e matua manaia tele ua ova le lelei. Ua lafo mai se siaki pepelo ae pei lava e moni, fai mai e amata ai lau galuega, ona toe fai mai lea e totogi atu le paleni i le taimi lava lena, poo se taimi mulimuli.
  • (Lottery Scams) – Ua faafesootai mai oe ua e malo i se lottery, ae manaomia se tupe e faagaioi ai taxes ma mea ia vave maua mai ai lou malo, poo le maua mai o sau siaki poo se money order ma se faatonuga e tiposi iai se tupe e faagaioi ai tulaga ina ia vave maua mai lou malo.
  • (Rental Property Scam) – O le faasese o oe e totogi mai se tupe e totogi ai se tiposi mo se fale o loo e manao e te mautotogi ai, poo le avea foi oe ma landlord, o lea ua totogi mai le tiposi pepelo e le tagata e fia nofo ai i le fale. Ua cancel le deal, ao lea ua fai mai e toe totogi atu lana tiposi.
  • (Vehicle Scam) – O le faasese o oe e totogi le tiposi mo se taavale o loo e manao ai, poo le tau o le aumaiga o le taavale, poo le faatau atu foi o sau taavale, ae lafo mai se siaki pepelo. Ua cancel le deal ae o la ua manao mai e toe totogi atu le tupe o le siaki na lafo mai.
  • (Proof of Payment Scam) – O le pepelo mai o oe e se isi fai mai o se landlord poo se tagata faatau taavale. Fai mai e lafo se tupe i le account a sau uo poo se tagata o lou aiga e faamaonia ai e lava au tupe e te mautotogi ai pe faatau ai sau taavale. E manaomia mai se kopi o lau transfer form e faamaonia ai, ona o lea o latou tala le tupe e ala i le faaaogaina o se ID pepelo e fai i le igoa o le tagata lea na lafo iai le tupe.
  • (Emergency / Grandparent scam) – O le faataga ma’i, pe ua manu’a ua fasi e se isi, pe ua ave faa’amalosia e leoleo ae e sese, ma o loo manaomia vave se tupe. A le o lena e fai mai o latou o fanau a fanau a se tagata matua o loo manomia lava se tupe.
  • (Online auction scam) – O lou malo i se faatautu’i ae fai mai e manao le seller i le tupe mai i le money transfer (ae fai i se igoa pepelo), ona faaaoga lea e le tagata taufaasese lea igoa pepelo e tala ai le tupe. A le o lena, ua e le malo i le faatautu’i ae o loo ofo mai e se isi se mea e tai tutusa. Ua e faamatu’u iai le tupe ae leai se oloa.
  • (Romance / Dating relationship Scam) – O le fai o se lua uo ma se tagata taufaasese i luga o le upega tafailagi, ma faavalea ai oe e totogi atu ni tupe mo se faalavelave faafuasei, poo le totogi ai foi o sona pasese e sau ai lua te feiloai tino.

O le faaaogaina o Auaunaga e lafo ai tupe

  • Aua le lafoina ni tupe e totogi ai lafoga poo se tupe e faagaioi ai sou malo i se lottery.
  • Aua le faaaogaina se fesili su’esu’e e faamaonia pe puipui ai sau gaioiga tau tupe.
  • Aua le faamatuuina au information tau tupe i tagata ma kamupani e te le iloaina.
  • Aua le lafoina se tupe muamua ina ia maua mai sau loan poo sau credit card.
  • Aua nei lafoina se tupe muamua e totogi ai ni tau o mea na faia e sou pule o le fale faigaluega.
  • Aua nei lafoina se tupe e totogi muamua ai se tiposi o se taavale, poo se oloa faatau.
  • Aua nei lafoina se tupe e totogi muamua ai se tiposi o se fale rent.
  • Aua nei lafoina se tupe e totogi ai se faalavelave faafuasei se’i vagana ua faamautinoa o se faalavelave faafuasei.
  • Aua le lafoina se tupe mai i lau cheque account seiloga ua kilia lelei, e ono tele ni vaiaso e faatali ai.
  • Aua le lafoina se money transfer mo faatauga i luga o le upega tafailagi.
  • Aua nei tatalaina se attachment, pe kiliki i se link mai i se imeli fai mai o se auaunaga a se money transfer.

Afai ua faaseseina oe i se scam:

Ia faafesootai loa le ofisa o le money transfer. Afai ua e lafoina se tupe ae e le’i o’o lava i le tagata na lafo iai, e ono mafai ona e taofia lea tulaga.

Va’ai foi i le ….