English

Teuina o au tupe

O le teuina o au tupe i luga o le upega tafailagi e lelei tele, ae e tatau ona malupuipuia lau password ma mea tau ia te oe, ina nei maua ma faaaog e tagata solitulafono.

O mea e ono tutupu

  • E ono faatogafitia oe e imeli ma telefoni pepelo a tagata e manao e maua atu lau password ma faamatalaga tau ia te oe.
  • O le gaoia o mea tau ia te oe e imeli ma telefoni a tagata taufaasese ma websites pepelo ina ia ta’u atu lau password ma au details.
  • Osofaia oe e faila ua faaleagaina ma suia sau imeli i mea e te le’i fuafuaina, e pei o se tagata e totogi iai au tupe. E mafai foi e nei faila ona aumai ni mea sese e pei o le ‘enter your complete password’ i se isi site lelei e ala i lau browser. E ta’u lea osofaiga o le ‘Man in the browser.’

Maluipuia o Teugatupe

  • O passwords ma isi mea taua, e matua le tatau lava ona ta’u fua i se isi ona o se imeli, telefoni poo se tusi na maua mai fai mai o latou o le faletupe, poo se isi faalapotopotoga tau tupe. E le mafai e se faletupe ona imeli pe telefoni mai ia te oe e avatu mea na (au details). So’o se fesootaiga lava a le faletupe, e faaaoga lou igoa (ae le o le ‘Sir’ po’o le ‘Madam’) atoa foi ma se isi faamaoniga e pei o lau ‘numera soka meli’ (postcode) poo se vaega o le numera o lau tusitupe. Afai e te le mautinoa pe moni se imeli, ia faafesootai le faletupe.
  • Ia faamautinoa e malu le fesootaiga o le upega tafailagi o loo e fesootai ai i le faletupe. Ia vaai le ‘https’ i le amataga o le tuatusi, ma ia vaai le faailoga o le ki i le fa’ava’a o le (browser frame). Ia manatua e ta’u mai i le faailoga lena (padlock symbol) , na o le fesootaiga o oe ma le tagata e ona le website o loo malu, ae le iloa pe malu le website pe leai.
  • E tatau ona e siakiina tulaga na e ala i le i le vaai o ni sipelaga o upu e sese, o ni upu faaopoopo, ma nisi mea e foliga mai e le fetaui ma le talafeagai.
  • Pau lava le auala e te ulufale ai i le website a le faletupe, o lona tuatusi poo se faailoga (bookmark) ua e faia e faaaogaina ai le tuatusi sa’o o le faletupe. Afai e te talitonu ua iai se mea ua tupu i au ‘details’, ia faafesootai vave loa le faletupe.(See Safeguarding Identity).
  • Ia faaaoga passwords ma PINS malolosi.
  • Ia iai ni au polokalame e puipuia ai au faila, (antispyware / antivirus / firewall) ma ia faafou pea i taimi uma. Ia faaoga foi nei faila i taimi uma ae e te le’i ulufale i lau account.
  • Ia faaaoga se upu tatala (password) ese ma se PIN mo sites taitasi, ia aua nei tutusa.
  • Ia faaaoga ni passwords malolosi e faigata ona mate ma e le tatau ona tuuina fua nei upu tatala i se isi. Aua nei ta’uina i se isi ma aua nei tusia i lalo.
  • Siaki tala o au tupe ma a iai se mea e le o sa’o, ia lipotia loa.
  • Tape faamaumauga pepa ma lesitala o au tupe, pe a faaaoga le upega tafailagi e teu au tupe. O lipoti o tupe e tusitusia i pepa, e faigofie ona maua e tagata ma faitau.
  • Ia faafouina au faila o le Windows.
  • Ia faaeteete i le faaogaina o se komepiuta faitele e fesootai ai ma le faletupe.
  • Ia mataala i tagata e tilotilo mai i luga o lou tau’au ma mata’i mea o i lau komepiuta.

Faaaogaina o ni aua se lua pe sili atu e faamaonia ai lou tagata

O le tele o faletupe e faaaoga ni faamaoniga se lua e faamaonia ai poo ai oe, nai lo le faaaoga na o le password e tasi. O nei mea e lua o ‘se mea e te iloa’ (e pei o le password) ma se ‘mea o ia te oe’ (e pei o lau card, po’o sau device e isi sona ki faapitoa). O le code poo le ki lea, e na o oe lava e te iloa ma e eseese uma lava i soo se taimi e te faaaogaina ai.

E iai se taimi e ono faaaogaina ai ni faamaoniga e o’o i le lima, ona o le faaaoga tele o apps ma telefoni i nei aso, ma e faaaoga foi auala e ta’u mai ai poo fea o iai le tagata o loo fesootai mai (location), e faamaonia ai foi i nei auala, poo iai le telefoni feaveai i le nofoaga o iai le tagata e ona le account, a leai, o lona uiga e taufaasese. O le isi auala e faamaonia ai o oe, o lou leo.

Rapport – o isi faila faaopopo a le faletupe mo le malupuipuia

O isi faletupe e iai a latou faila faaopoopo e malupuipuia ai oe a’o faaaoga le upega tafailagi e teu ai au tupe. E ta’u ia faila o le ‘Rapport software.’ E kopi fua mai nei faila i faila a le faletupe, ina ia puipui malu ai au tupe teu, ma e faaopoopo foi i puipuiga masani o iai a le upega tafailagi.

O nisi vaega

O faletupe uma lava ua fa’ailoa a latou aiaiga i mea tau i le malupuipuia i a latou nofoaga poo websites e aofia ai ma faiga taufaasese.

Ia asiasi foi i:

AntiPhishing.org The Global Anti-phishing Working Group.

Va’ai foi i le ….

Lisi o upu

PIN

Personal Identification Number.

Phishing

O se taumafaiga e tagata solitulafono ina ia gaoi faasinomaga ma e taitai tagata i se vaega pepelo o le upega tafailagi ina ia latou faailoa mai faamaumauga faalilolilo e pei o suafa po o pasiupu.